NEVROLEPTI^NO ZDRAVLJENJE PRI OTROCIH Mojca Brecelj - Kobe IZVLE^EK
V prispevku so poleg uvodnih razmi{ljanj o psihofarmakoterapiji
otrok podane {e nekatere zna~ilnosti farmakodinamike in farmakokinetike
psihotropnih zdravil pri otrocih. Podane so tudi indikacije za zdravljenje z
nevroleptiki, po simptomih in nozolo{kih enotah. Navedena so posame-
zna zdravila, njihovo predpisovanje in stranski pojavi. UVOD
V zadnjih 30 letih so bili metilfenidat, tioridazin in imipramin
temeljna zdravila v psihotropni terapiji otrok in mladostnikov. Ve~inoma
so jih predpisovali zaradi mote~ih oblik vedenja. Novosti prihajajo z
odkrivanjem novih farmakolo{kih agensov in, kar je {e pomembnej{e, z
odkrivanjem psihotropnih svojstev zdravil, ki so jih prvotno uporabljali za
zdravljenje nepsihiatri~nih motenj (na primer propranolol, ki je beta
adrenergi~ni bloker, in antihipertenziv klonidin). Obi~ajno pridejo nova
zdravila v otro{ko psihiatrijo po dobrih izku{njah pri odraslih pacientih,
vendar brez jasnih kazalcev o u~inkovitosti in varnosti uporabe pri otrocih.
Po obdobju nerealisti~no visokih pri~akovanj se posamezno zdravilo
postavi na ustrezno mesto v hierarhiji psihotropov. Nara{~a tudi
spoznanje, da se motnje mi{ljenja in ~ustvovanja pri otrocih druga~e
odzivajo na psihotropno zdravljenje kot navidezno primerljiva stanja pri
odraslih, kar bo morda spremenilo dosedaj ustaljene na~ine zdravljenja.
Skoraj ironi~no pa je spoznanje, kot ugotavlja Gadow (1), da
najpomembnej{ega napredka v psihotropnem zdravljenju otrok, ~e
govorimo o {tevilu pacientov, ni omogo~ilo odkritje novega zdravila, pa~
pa opredelitev nove motnje, to je motnja pozornosti brez hiperaktivnosti
(Attention Deficit Disorder without Hyperactivity, ADD - H). SPLO[NE UGOTOVITVE PRI PSIHOFARMAKOLO[KEM ZDRAVLJENJU OTROK
Ob pregledu strokovne literature s podro~ja psihofarmakoterapije je
mo~ ugotoviti, da je zanesljivih raziskav relativno malo in predvsem, da
jim manjkata razvojna perspektiva in relevantna primerjava z ostalimi
n a ~ i n i z d r a v l j e n j a . N a j v e ~ r a z i s k a v j e n a p o d r o ~ j u z d r a v l j e n j a
hiperkineti~nih otrok s psihostimulansi. Raziskave dajejo jasne dobre
rezultate zlasti kratkoro~no, ostaja pa odprto vpra{anje dolgoro~nih
u~inkov (1, 2). Metilfenidat (ritalin) je eno najpogosteje predpisovanih
zdravil v otro{ki psihiatriji, verjetno zaradi njegove razmeroma varne
uporabe in raz{irjenosti hiperkineti~nega sindroma. Prav tu pa nastane
problem, kajti zdravila, ki jih uporabljamo, so ve~inoma usmerjena v
simptome, saj prave narave ve~ine psihopatolo{kih stanj ne poznamo. V
otro{tvu pa je komorbiditeta - so~asno pojavljanje ve~ motenj, sindromov
oziroma bolezenskih stanj - prej pravilo kot izjema. To jasno upo{teva tudi
multiaksialna klasifikacija psihi~nih motenj v otro{tvu. Na primer: otrok z
avtisti~no razvojno motnjo je hkrati lahko izjemno hiperaktiven, ima
motnjo pozornosti in je du{evno prizadet. Ali pa otrok s hiperkineti~no
motnjo pozornosti ka`e tudi agresivno vedenje, ki ni situacijsko pogojeno,
ima enurezo ter motnje razpolo`enja. Poleg tega pa je mogo~e ugotoviti
{e znake cerebralne disfunkcije oziroma jasne kognitivne deficite. Primer
takega otroka je lahko trd diagnosti~ni oreh. Heterogenost problemov, ki
jih ugotavljamo, narekuje poglobljeno diagnostiko in previdno odlo~anje
pred izborom zdravljenja. ^eprav so rezultati zdravljenja s psihostimulansi
vzpodbudni, vendarle ne ka`e spregledati agresivnega vedenja in v
nedogled zvi{evati tolerance okolja in predpisovati psihostimulansa.
Zgodnja agresivnost po mnogih avtorjih namre~ anticipira resno
psihopatologijo odraslega v smeri disocialnega vedenja (2, 3). SPECIFI^NOSTI FARMAKOKINETIKE PRI OTROCIH
Razlogi, da otroci reagirajo druga~e na psihotropna zdravila kot
odrasli, so posledica tako farmakodinamskih kot farmakokineti~nih
dejavnikov. Farmakodinamika v o`jem pomenu opredeljuje koncentracijo
zdravila in njegov u~inek, ki se z dozorevanjem posameznih mo`ganskih
regij in nevrotransmiterskih sistemov spreminja (4,5). Dve opa`anji sta za
Prvi~, otroci in adolescenti potrebujejo relativno ve~je odmerke
ve~ine zdravil kot odrasli za dosego primerljivih nivojev zdravila v krvi in
Drugi~, razporeditev zdravil v tkivih je v razli~nih starostnih obdobjih
Po absorbciji, ki je odvisna tudi od pH v `elodcu in njegovega
praznjenja, se zdravilo porazdeli po intra- in ekstracelularnih prostorih.
Ve~ dejavnikov vpliva na to razporeditev. To so dele` vode in ma{~obe v
telesu, iztis srca, perfuzija organov, permeabilnost celi~nih membran,
acidobazno ravnote`je in vezava na plazemske in tkivne beljakovine. Vsak
od teh dejavnikov se z razvojem spreminja, kar vpliva na farmakolo{ki
u~inek zdravila. Na primer: dele` ekstracelularne vode se postopno
manj{a, od 40 - 50 % telesne te`e pri novorojencu do pribli`no 15 - 20 %
pri 10- do 15-letnem otroku. Tako je volumen vode, kjer se razporedi
zdravilo, pri manj{em otroku ve~ji. To je lahko {e posebej pomembno pri
nekaterih vro~inskih stanjih, spremljanih z dehidracijo, ki pri otroku lahko
povzro~ijo hitre spremembe (litij) (1).
Ve~ina nevroleptikov in antidepresivov je lipofilnih. Razmerje
ma{~obnih tkiv se z razvojem spreminja, na splo{no pa je ve~je pri
Po absorbciji in za~etni presnovi v jetrih se zdravila prena{ajo po
sistemski cirkulaciji na dva na~ina, ki pa sta med seboj v dinami~nem
ravnovesju: vezana na plazemske beljakovine in prosta. Le prosto zdravilo
lahko prehaja celi~ne membrane in farmakolo{ko u~inkuje. Vezava na
plazemske beljakovine je pri otrocih ve~inoma manj{a. Relativno vi{je
doze zdravil v miligramih na kilogram, ki so potrebne pri otrocih za dosego
primerljivih plazemskih nivojev, razlagajo tudi z zvi{ano presnovno
sposobnostjo jeter, ki so pri otrocih razmeroma te`ja. Ob~asno opa`ajo
izrazita nihanja v koncentraciji zdravil v plazmi pri sicer fiksnih odmerkih.
Prisotnost gonadnih hormonov in encimska aktivnost sta mo`ni razlagi.
Nekaj specifi~nih rezultatov raziskav se nana{a na nivo klorpromazina in
haloperidola, ki naj bi bil po primerljivi dozi ni`ji pri otrocih kot pri odraslih.
To razlagajo z ve~jo gostoto D1 in D2 dopaminskih receptorjev pri otrocih
in z njihovo ve~jo ob~utljivostjo za nevroleptike (8). Ugotovili so tudi, da se
po sicer konstantni dozi klorpromazina s~asoma njegov plazemski nivo pri
otrocih zni`a, kar razlagajo z avtoindukcijo jetrnih encimov (9). Ker za
ve~ino nevroleptikov nimamo sistemati~nih farmakolo{kih raziskav, si
lahko pomagamo le posredno s primerjavo rezultatov raziskav pri
1 . B l o k a d a d o p a m i n s k i h D 2 r e c e p t o r j e v j e v e r j e t n o b i s t v o
antipsihoti~nega delovanja nevroleptikov. Povzro~a ekstrapiramidne
stranske u~inke, ki se pri otrocih razvijejo pogosteje kot pri odraslih.
2. Blokada muskarinskih receptorjev povzro~a suha usta, zaprtje,
meglen vid, zmanj{ano potenje, retenco urina, spominske motnje.
3. Blokada alfa 1 adrenergi~nih receptorjev povzro~i ortostatsko
hipotenzijo, centralno ali periferno vazodilatacijo, spremljano z vrtoglavico
in refleksno tahikardijo. (klozapin, klorpromazin, tioridazin)
4. Preko histaminskih receptorjev H1 se dose`e sedacija, pa tudi
bolj neprijetni stranski u~inki, kot zvi{anje telesne te`e, hipotenzija in
ja~anje sedativnega u~inka hipnotikov. (klozapin, klorpromazin)
Prav glede na omenjene u~inke lahko posamezne nevroleptike med
seboj razlikujemo in z ve~jo verjetnostjo napovedujemo stranske u~inke
Glede na relativno pogoste sopojave moramo biti pri predpisovanju
nevroleptikov pri otrocih {e posebno previdni. Pred aplikacijo priporo~ajo
(5): poleg opazovanja - ~e je le mogo~e, ve~ dni - in dobre, tudi somatske
diferencialne diagnostike, na vsak na~in {e podatke o telesni te`i,
temperaturi, pulzu, dihanju, pritisku, nujen je hemogram z diferencialno
krvno sliko ter osnovne biokemi~ne preiskave, EKG in EEG. Vse navedene
parametre skrbno spremljamo. Nevroleptik uvajamo postopno, kar je pri
o t r o c i h { e p o s e b n o p o m e m b n o , d a l a h k o d o s e ` e m o o d m e r e k z
optimalnim delovanjem, ki je strogo individualen. INDIKACIJE ZA ZDRAVLJENJE Z NEVROLEPTIKI PRI OTROCIH Agresivnost
N a o d l o ~ a n j e z a m e d i k a m e n t o z n o z d r a v l j e n j e e n e g a o d
najpogostej{ih simptomov vpliva naslednje:
1. Agresivnost kot simptom je lahko znak ve~ bolezni oziroma stanj.
Sre~amo jo skoraj pri vseh psihiatri~nih boleznih v otro{tvu, od du{evne
prizadetosti prek shizofrenije do vedenjskih motenj. Slednje se lahko `e
same po sebi ka`ejo kot agresivno vedenje. Po drugi strani pa so otroci
pogosto agresivni, ker se ~utijo ogro`ene. To je lahko posledica napa~ne
percepcije in presoje situacije `e na ravni nana{alnosti in je lahko edini
znak kratkih psihoti~nih prebojev pri razvijajo~i se multipli osebnosti.
2 . M e d i k a m e n t o z n o z d r a v l j e n j e - v t e m p r i m e r u j e i n d i c i r a n
nevroleptik - je le ena od {tevilnih mo`nosti zdravljenja.
3. Katero zdravilo in v kak{nem primeru ga bo psihiater predpisal, je
odvisno tudi od starosti otroka (manj{i so la`je obvladljivi), od osebnih
izku{enj, strokovnega znanja in verjetno {e nekaterih dejavnikov, kot so
dolo~eni sistemski, socialno-kulturni in eti~ni vidiki (osebni odnos do
agresivnosti, prepri~anja, pri~akovanja itd.).
Dvojno slepa s placebom kontrolirana raziskava 61 hudo agresivnih
vedenjsko motenih otrok je pokazala superiorno izbolj{anje vedenja otrok,
zdravljenih z litijem in haloperidolom, v primerjavi z otroki, ki so prejemali
placebo. Optimalna doza haloperidola je bila od 1 - 6 mg dnevno, otroci
pa so bili stari od 5 do 12 let. Bele`ili so stranske u~inke pri otrocih, ki
so jemali haloperidol, in ne pri tistih, ki so prejemali litij (Campbell, 4). Avtisti~ni sindrom kot razvojna motnja
Izsledki razli~nih nevrolo{kih, nevrobiolo{kih, nevropsiholo{kih in
genetskih raziskav so privedli do spoznanja, da je avtizem pravzaprav
enovit vedenjski sindrom razli~ne etiologije. Po zadnjih mednarodnih
klasifikacijah (DSM III R in DSM IV ter tudi raziskovalna ICD 10) je avtizem
opredeljen kot izrazita razvojna motnja (pervasive developmental
disorder). Avtizem danes razlagamo kot spekter motenj ali kontinuum,
kjer so simptomi razli~no intenzivno izra`eni. Bistvo odstopanj povzema
1. motena socialno emocionalna interakcija
2. moteno besedno in nebesedno sporazumevanje
Temu so pogosto pridru`eni {e stereotipni in ponavljajo~i se vzorci
aktivnosti. Diagnosti~ni kriteriji za izrazite avtisti~ne motnje (pervasive
developmental disorder Axis II 299.00 iz mednarodne klasifikacije DSM III
- R - 1987, Diagnostic and statistical manual of mental disorders) so
podobno kot pri psihozah opredeljeni s simptomi, razdeljenimi v ve~
skupin. Za potrditev diagnoze mora biti prisotno dolo~eno {tevilo
simptomov. Incidenca je od 2 do 4 na 10 000 pri izrazitih klini~nih slikah.
^e grafi~no prika`emo spekter avtisti~nih motenosti, ki so razli~no
izra`ene in lahko povezane z razli~nimi patolo{kimi substrati, vidimo, da
dokon~nega odgovora o skupnem imenovalcu {e nimamo. Podobno kot
pri shizofreniji govorimo o kontinuumu razli~no izra`enih simptomov. Spektrum avtisti~nih motenj ali avtisti~ni kuntinuum?
Nevropsiholo{ke razlage govorijo o motnji v procesiranju informacij ali pa
posku{ajo razlo`iti motnjo s teorijo uma (theory of mind) oziroma teorijo
metareprezentacij, ki se pri avtisti~nem otroku ne razvijejo ali pa so
popa~ene. Tu lahko najdemo precej podobnosti z nevro-psiholo{kimi
procesi pri shizofreniji z negativnimi simptomi. ^eprav ni prehoda iz
avtizma v shizofrenijo, so posamezni primeri le opisani, zlasti pri otrocih z
m a n j z n a ~ i l n o k l i n i ~ n o s l i k o , k j e r j e b i l a p o s t a v l j e n a d i a g n o z a
Aspergerjevega sindroma oziroma shizoidne osebnosti (12). Sula Wolf
razmi{lja, da je prav mogo~e, da ista genetska predispozicija povzro~i
shizoidno motenost oziroma Aspergerjev sindrom v otro{tvu, vendar pa so
potrebni {e dodatni dejavniki (genetski ali drugi), da se pojavi shizofrena
V zadnjih 20 letih so Campbellova in njeni kolegi opravili ve~ino
dobro kontroliranih farmakolo{kih {tudij pri pred{olskih avtisti~nih otrocih
in ugotovili, da je haloperidol {e vedno eno naju~inkovitej{ih in varnih
zdravil. Z njim dose`emo seveda le simptomatsko izbolj{anje nemira,
izoliranosti in stereotipij. Hipoaktivni avtisti~ni otroci od zdravljenja s
haloperidolom nimajo veliko koristi; {e ve~, simptomi se lahko poslab{ajo
Optimalna priporo~ena doza haloperidola za pred{olskega otroka je
0,5 - 3 mg na dan, razdeljeno v dva do tri odmerke. Uvajamo ga
postopno. ^e je potrebno, uvedemo antiparkinsonik.
Diferencialno diagnosti~no moramo pri avtisti~nih otrocih razlikovati
med manirizmi in stereotipnimi kretnjami ter eventuelno `e nastajajo~imi
ekstrapiramidnimi pojavi ob uvedbi nevroleptikov. Zato sta izrednega
pomena dobra anamneza in sodelovanje s star{i. Zadnje raziskave
poro~ajo o enako dobrem u~inku tudi pri shemi 5 dni zdravljenja - 2 dneva
premora (drug holiday) (1). V zadnjih letih je bilo veliko pozornosti
posve~ene fenfluraminu, ki je po delovanju podoben amfetaminu, vendar
po zadnjih raziskavah ni dal pri~akovanih optimisti~nih rezultatov pri
Shizofrenija z zgodnjim za~etkom (pred 14. letom)
Starej{e klasifikacije so uvr{~ale vse psihoze in njim podobna stanja
otro{kega obdobja v nozolo{ko enoto otro{ka shizofrenija. Po spoznanju,
da je avtizem razvojna motnja, so postali diagnosti~ni kriteriji za
shizofrenijo pri otroku in odraslem isti. To upo{tevajo tudi najnovej{e
klasifikacije kot DSM 4 in raziskovalna ICD 10. Shizofrenija v otro{tvu je
manj pogosta od avtizma, za~etek pred 5. letom starosti je redek.
Razmerje de~ki : deklice je 1,5 do 2 : 1. Klini~ne slike so razli~ne in so s
starostjo vse bolj podobne slikam, ki jih sre~amo pri odraslih. Prognoza je
slaba. Po raziskavi Rosenbaumove (13) je 61 % otrok po sedmih letih
kazalo shizofreno sliko, 67 % pa shizofrenijo in shizoafektivno motnjo.
Po~asen za~etek pri otroku, ki je bil `e pred boleznijo ob~utljiv, samo{en
in anksiozen, nakazuje slabo prognozo. Halucinacije se pri otrocih lahko
pojavijo, vendar so pred 8. letom starosti redke. Pri shizofreniji so
najpogostej{e slu{ne (80 %). Stalne in dobro formirane blodnje, pod
vplivom katerih otrok uravnava svoje vedenje, so v otro{tvu prav tako
redke in praviloma enostavne. Najpogostej{e so grandiozne in religiozne
ideje in zaskrbljenost za telesno stanje. Odvisne so od otrokovih
kognitivnih sposobnosti in razvojne stopnje (14).
N e v r o l e p t i ~ n o z d r a v l j e n j e j e k l j u b p o t e n c i a l n i n e v a r n o s t i i n
dolgoro~no slabi prognozi upravi~eno. Klini~ne izku{nje ka`ejo na dober
u~inek nevroleptikov zlasti v akutni fazi bolezni s pozitivnimi simptomi
(motnje zaznav in mi{ljenja, agitacija). Raziskave pri odraslih jasno ka`ejo
na preventivni u~inek nevroleptikov pri prepre~evanju recidivov, poudarjajo
pa tudi pomembnost dejavnikov okolja, predvsem dru`ine. Pacienti iz
dru`in, kjer so ~ustva, zlasti negativna, pogosto in odprto izra`ena
(negative expressed emotions, EE), pogosteje do`ivijo ponovitve bolezni
kljub domnevno dobri prognozi zaradi uspe{nega nevrolepti~nega
zdravljenja (15). Med nevroleptiki, ki se uporabljajo pri zdravljenju
shizofrenije otrok, je spet na prvem mestu haloperidol.
Priporo~ena doza haloperidola je od 0,5 - 3,5 mg za otroke od 3 do
12 let. Zve~amo jo lahko v posameznih te`jih primerih, kar skrbno
Na `alost je premalo zanesljivih podatkov o starem in na novo
aktualnem nevroleptiku klozapinu (leponex), ki povzro~a manj stranskih
u~inkov in je u~inkovit pri negativnih simptomih. Ohrabrujo~i so rezultati
raziskav na sicer manj{ih vzorcih pri otrocih, ki so postavili klozapin po
u~inku in manj{em {tevilu stranskih pojavov pred haloperidol in placebo
(16). Zdravilo je indicirano po iz~rpanih vseh drugih mo`nostih in skrbnem
spremljanju diferencialne krvne slike zaradi mo`ne nevtropenije in celo
Pri otrocih uporabljamo {e flufenazin (moditen). Za~etni odmerki za
odrasle so 1 - 2,5 mg na 6 - 8 ur. Optimalni odmerek dose`emo postopno
Od ostalih nevroleptikov je najpogosteje (tudi pri nas) v uporabi
tioridazin (melleril), ki je indiciran pri la`jih klini~nih slikah in stanjih, ki jih
Priporo~eni odmerki: za~etek 0,5 - 3 mg na kg na dan; vzdr`evanje 3
- 6 mg na kg na dan (10). Stranski u~inki so redkej{i, vendar je kljub temu
potrebno skrbno klini~no in laboratorijsko spremljanje.
Sulpirid (eglonyl) pri nas pogosto uporabljamo, zlasti pri pacientih s
psihosomatskimi obolenji, predvsem zaradi dobrih izku{enj in njegovega
Gilles de la Tourette
To je sindrom masovnih tikov z vokalizacijo, ki otroka lahko bistveno
ovira v njegovih vsakodnevnih aktivnostih, zato je indicirana nevrolepti~na
Priporo~ajo haloperidol (haldol) v nizkih odmerkih 0,05 - 0,075 mg
na kg na dan v 8 - 12 urnih razmakih (10). Du{evna prizadetost
Nevroleptiki se relativno pogosto uporabljajo za simptomatsko
zdravljenje sami prizadetosti lastnih ali pridru`enih mote~ih simptomov
(avto- in heteroagresivnost, nemir, psihoti~na stanja itd.).
Priporo~ajo haloperidol, klorpromazin, flufenazin, prazine itd., vendar
ne brez pomislekov. Raziskava 149 du{evno prizadetih otrok je ugotovila
po dolgoletnem zdravljenju z nevroleptiki pri tej skupini signifikantno ve~je
{tevilo somatskih komplikacij in respiratornih obolenj v primerjavi s
Kroni~no somatsko bolni otroci
Nevroleptiki so pri bole~inskih stanjih npr. otrok z malignimi
boleznimi lahko koristni. Delujejo na ve~ ravneh.
1. Koristni so zaradi antiemeti~nega delovanja, predvsem nekateri iz
skupine fenotiazinov z alifatsko stransko verigo, katere glavni predstavnik
je klorpromazin (v tem smislu uporabljajo tudi promazin in levomepro-
2. Ugodno vplivajo na vedenje nesodelujo~ega in zmedenega otroka,
vendar pa so stanja akutne du{evne zmedenosti lahko povzro~ena tudi
simptomatsko (npr. medikamentozno po kortikosteroidni terapiji), so
lahko manifestacija elektrolitskega disbalansa, mo`ganske hipoksije ali
kak{nega drugega procesa centralnega `iv~nega sistema. ^e otrok
do`ivlja hudo bole~ino, se nam lahko zdi uporen in nesodelujo~. Zato je
potrebna dobra analgezija pred ocenjevanjem stanja, ki bi narekovalo
3. Nekateri nevroleptiki lahko delujejo tudi analgeti~no. Pri
kombiniranem zdravljenju moramo vedno misliti na interferenco z drugimi
zdravili. Potencirani sedativni u~inek pri so~asnem dajanju opioidnih
analgetikov je potrebno upo{tevati pri odmerkih. STRANSKI U^INKI PRI ZDRAVLJENJU Z NEVROLEPTIKI
Dolo~eno {tevilo otrok in adolescentov reagira na nevrolepti~no
terapijo z ekstrapiramidno simptomatiko. Poro~ajo, da je teh od 8 do 51
% ( C a m p b e l l , 4 ) . B a l d e s s a r i n i ( 1 ) j e o p i s a l { e s t v r s t r a z l i ~ n i h
A. Tiste, ki nastopajo med uvajanjem zdravila:
1. Akutne distoni~ne reakcije, ki se razvijejo v prvih petih dneh in
dobro reagirajo na antiparkinsonska zdravila.
2. Parkinsonizem se lahko pojavi v prvih 30 dneh in dobro reagira na
3. Akatizija se razvije v 5 do 60 dneh in v~asih ne reagira na
4. Maligni nevrolepti~ni sindrom je najresnej{a in lahko usodna
komplikacija pri zdravljenju z nevroleptiki. Nastopi lahko tudi po
terapevtskih odmerkih nevroleptikov, vklju~ujo~ haloperidol in fenotiazine.
Pojavi se hipertermija, nihajo~ krvni pritisk, tahipneja, tahikardija,
d i s f u n k c i j a a v t o n o m n e g a s i s t e m a , e k s t r a p i r a m i d n i s i m p t o m i ,
hipertoni~nost in nihanje zavesti. Pri otrocih, zlasti febrilnih, iz~rpanih in
dehidriranih, naj bi bila ta komplikacija pogostej{a. Antiparkinsonska
B. Tiste, ki se pojavijo po mesecih ali letih zdravljenja:
1. Tardivna diskinezija se pojavi med zdravljenjem, je neozdravljiva.
Antiparkinsonska zdravila stanje poslab{ajo.
2. Perioralni tremor (rabbit syndrom). Antiparkinsonska zdravila
P r a v z a r a d i o p i s a n i h z a p l e t o v , k i s e j i m z l a s t i p r i m o ~ n i h
nevroleptikih ne moremo izogniti, se v~asih tudi pri otrocih odlo~imo za
tvegano pot zdravljenja s {e ne povsem presku{enimi zdravili. PRIMER
Pacient D. T., u~enec 6. razreda, je bil sprejet na Oddelek za otro{ko
psihiatrijo (PPO) Pediatri~ne klinike v Ljubljani leta 1991, v starosti 12 let
in dva meseca, psihoti~en, po nepojasnjenem skoku iz 1. nadstropja. Bil
je pregledan na travmatolo{ki kliniki, kjer so ugotovili le udarnine prsnega
Ob sprejemu na oddelek je bil de~ek vznemirjen, izna{al je blodnje
veli~avske vsebine z ob~utkom, da je `e od rojstva nekaj izjemnega, od
Jezusa izbran, da se `rtvuje. Sli{al je glas, ki mu je ukazoval, oziroma na
neki poseben nadnaraven na~in dal vedeti, kako naj ravna. Ukazoval mu
je, naj se vr`e skozi okno, pod avto ali v prepad. ^util je, da mu misli
uravnavajo posebne sile, ki mu narekujejo tudi, kolikokrat naj sko~i na
mizo, se udari in podobno, da bo izpolnil svoje bo`je poslanstvo ("Enkrat
mora{ do konca!"). To, da se pri skoku ni po{kodoval ali celo ubil, je imel
V anamnezi je podatek, da je bil de~ek prezgodaj rojen, s PT 1075 g
in da je prve tedne `ivljenja zaradi plju~nice visel na nitki. Mati ni verjela,
da bo pre`ivel. Kasneje je psihomotorni razvoj potekal v mejah normale.
Bil pa je zelo samotarski otrok, imel je {tevilne strahove pred temo, vodo
in podobno. Okoli 4. leta je pri~el tudi jecljati. Jecljanje se je po obdobjih
Star{a sta povedala, da je bil zaradi strahov in spremenjenega
vedenja `e voden pri defektologinji v starosti 8 let. Zadnje mesece se je
povsem spremenil. Prej tih in vase zaprt, priden otrok je postal ~uda{ki in
pri~el fantazirati o veri. Popustil je v {oli, govoril ve~ kot ponavadi, a
nezbrano, ob~asno tudi grde besede. ^util se je ogro`enega, se udarjal
po telesu in opustil higienske navade.
D r u ` i n s k a a n a m n e z a : m a t i j e i m e l a v a d o l e s c e n c i r e s n e
psihosomatske te`ave v smislu huj{anja, obstipacij in amenoreje. Teta je
Na oddelku smo pri de~ku opazovali zelo pestro simptomatiko. Poleg
opisane motnje razpolo`enja - od pretirane `ivahnosti s popevanjem in
vrve`avim miselnim tokom do `e blodnjave zaskrbljenosti za telesno
stanje. Dejanja, ki jih je izpolnjeval pod vplivom ukazovalnih blodenj, so ga
iz~rpavala in ves ~as je nakazoval tudi mo`nost resnega avtoagresivnega
De~ka smo posku{ali zdraviti z razli~no nevrolepti~no terapijo,
vendar se kljub previdnosti resnim ekstrapiramidnim zapletom nismo
mogli izogniti. Zato smo se odlo~ili za zdravljenje s klozapinom (leponex),
kar je ob skrbnem spremljanju krvne slike (najprej enkrat tedensko, nato
na 14 dni in 4 tedne), hepatograma in drugih parametrov prineslo
relativno izbolj{anje v dozi 3 x 50 mg dnevno. De~ek je postal ~ustveno
nekoliko stabilnej{i, delno kriti~en do blodnjavih do`ivetij, glasovi in
nana{alna ob~utja so prakti~no izginili. Ostali pa so ob~asni obredi
obsesivno kompulzivnega vedenja ter nakazane motnje volje in dejavnosti.
Kasneje je {e ob poskusih ukinitve terapije in tudi enkrat spontano
recidiviral, tako da je sedaj {e vedno na terapiji. Uspe{no je kon~al
osnovno {olo in bil vklju~en v vse psiho- in socioterapevtske programe, ki
jih je bilo mogo~e organizirati bodisi na oddelku, bodisi ambulantno.
Zaradi dobrega sodelovanja star{ev in visoke stopnje kriti~nosti v
medsebojnih odnosih, ki verjetno tudi botruje posameznim poslab{anjem
de~kove bolezni, je bila dru`ini nudena sistemska dru`inska terapija.
Longitudinalno spremljanje bo omogo~ilo diferencialno diagnozo
psihoze, ki ima o~itno fazi~en in kroni~en potek. ZAKLJU^EK
Z opisanim primerom na koncu prispevka sem `elela opozoriti na
nujnost iskanja novih farmakolo{kih mo`nosti in se pridru`ujem tistim, ki
podpirajo {ir{e indikacijsko podro~je pri uporabi nekaterih zdravil. Veliko
je razlogov za odlo~no zdravljenje prve psihoti~ne epizode. Ti pacienti so
namre~ tisti, ki bi brez medikamentoznega zdravljenja najve~ izgubili.
Hkrati pa se moramo zavedati, da je medikamentozno zdravljenje le ena
Uspe{no ali vsaj relativno uspe{no medikamentozno zdravljenje nam
pogosto {ele omogo~i socio- in psihoterapijo, ki je za otroka in njegovo
DODATEK
Osnovne informacije o lastnostih in uporabi nekaterih nevroleptikov v
Povzeto po Reynolds JEF, ed. Martindale, The Extra Pharmacopoeia,
Thirtieth Rev. ed, London, The Pharmaceutical Press, 1993.
(Opomba: Zaradi hitro spreminjajo~ih se dognanj na podro~ju
psihofarmako terapije je ob uporabi zdravil navedene podatke potrebno
HALOPERIDOL (HALDOL)
Haloperidol ima izrazito afiniteto na D2 dopaminske receptorje, kar
je povezano s pogostej{imi ekstrapiramidnimi u~inki.
- poleg tega {e: te`je vedenjske motnje z agresivnostjo, hiperkineti~ni
spremljan z vedenjskimi motnjami in simptomi, kot so:
impulzivnost, odkrenljivost, agresivnost, nihanje razpolo`enja, nizka
- simptomi pri avtisti~ni razvojni motenosti.
- otroci od 3 do 12 let (te`a 15 do 40 kg):
postopno zvi{evanje doze za 0,5 mg na 5 do 7 dni.
Terapevtsko obmo~je pri nepsihoti~nih vedenjskih motnjah in
sindromu Gilles de la Tourette je 0,05-0,075 mg/kg/dan, pri
- adolescenti (nad 12 let) 0,5 - 5 mg 2-3x/dan.
- ekstrapiramidni pojavi (mi{i~na hipertonija, tremor, tortikolis,
okulogirne krize, akatizija, diskinezija).
Zdravljenje stranskih pojavov: postopno uvajanje zdravila in
FLUFENAZIN (MODITEN)
- ereti~na stanja du{evno nerazvitih bolnikov.
Doziranje je individualno in odvisno od bolezni ter vrste simptomov.
postopno lahko zvi{amo na 3,5 mg/dan.
- ekstrapiramidne okvare (parkinsonizem, distonija, akatizija, okulogirne
- la`je motnje v delovanju avtonomnega `iv~evja in endokrinih `lez
KLOPROMAZIN (LARGACTYL)
- intramuskularno: 0,5 mg/kg na 6 do 8 ur
- za~etni odmerek: 10 mg 3x dnevno do 25 mg 4x dnevno,
postopno zvi{evanje odmerka 2x tedensko po 20 do 50 mg. TIORIDAZIN (MELLERIL)
Tiroidazin ima relativno visok antimuskarinski efekt (zamegljen vid,
retenca urina, suha ustja, zaprtje, spominske motnje) in relativno nizek
antidopaminergi~ni u~inek (manj{e {tevilo ekstrapiramidnih simptomov).
- agresivnost, ki ni situacijsko pogojena
- hiperkineti~ni sindrom z vedenjskimi motnjami
- otroci pod 2 leti: ni priporo~ljivo
za~etni odmerek: 0,5 - 3,0 mg/kg/dan, razdeljeno na dva
za~etni odmerek: 25 - 50 mg 2-3x na dan, postopno zvi{evanje
odmerka do optimalnega terapevtskega efekta (max. doza za
Nizke doze delujejo anksioliti~no, visoke doze imajo antipsihoti~ni
SULPIRID (EGLONYL)
Sedacija, muskarinski efekt, hipotenzija in ekstrapiramidne motnje
so manj izra`ene kot pri drugih nevroleptikih.
- otroci: za~etni odmerek 5 mg/kg/dan 2-3x na dan,
kasneje se doziranje prilagodi dose`enemu u~inku. LITERATURA
Gadov KD. Pediatric psychopharmacotherapy: A review of recent
research. J. Child Psychol. Psychiat. 1992; 33: 153-95.
Werry JS. Long-term drug use in psychiatric disorders in children.
Facts, controversies and the future. Acta Paedopsychiatr. 1993; 56
Otnow Lewis D. Conduct disorder. In: Lewis M, ed. Child and
adolescent psychiatry. Baltimore: Williams and Wilkins, 1991: 561-
Riddle MA. Pharmacokinetics in children and adolescents. In: Lewis
M, ed. Child and adolescent psychiatry. Baltimore: Williams and
Green WH. Principles of psychopharmacotherapy and specific drug
treatment. In: Lewis M, ed. Child and adolescent psychiatry.
Baltimore: Williams and Wilkins, 1991: 770-95.
Jatlow PI. Psychotropic drug disposition during development. In:
Popper C, ed. Psychiatric pharmacosciences of children adolescents.
Washington, DC: American Psychiatric Press, 1987: 29-44.
Widdowson EM. Changes in body proportions and composition during
growth. In: Davis JA, Dobbing J, eds. Scientific foundations of
pediatrics. London: Heinemann, 1974: 153.
Seeman P, Bzowej NH, Guan HC, et al. Human brain dopamine
receptors in children and aging adults. Synapse 1987; 1: 399-404.
R i v i e r a - C a l i m l i m L , G r i e s b a c h H H , P e r l m u t t e r R . P l a s m a
chlorpromazine concentrations in children with behavioral disorders
and mental illness. Clin Pharmacol Ther 1979; 26: 114-21.
10. Jenkins SC, Gibbs TP, Szymanski SR. A pocket reference for
psychiatrists. Washington, DC, London: American Psychiatric Press,
11. Wing L. The autistic continuum. In: Wing L., ed. Aspects of autism:
biological research. Gaskell/The National Autistic Society, 1988: vi.
12. Wolf S, McGuire RJ. Shizoid personality in girls: a follow-up study -
what are the links with Asperger's syndrome? J Child Psychol
13. Rosenbaum Asarnow J. Annotation: childhood-onset schizophrenia. J
Child Psychol Psychiat 1994; 35: 1345-71.
14. Caplan R, Tangway P. Development of psychotic thinking in children.
In: Lewis M, ed. Child and adolescent psychiatry. Baltimore: Williams
15. Taylor E. Drug treatment. In: Rutter M, ed. Child and adolescent
psychiatry. London: Blackwell Scientific Publications, 1985: 780-91.
16. Frazier JA, Gordon TC, McKenna K, Lenone MC, Jih D, Rapoport JL:
An open trial of clozapine in 11 adolescents with childhood onset
schizophrenia. J Am Acad Child Adolesc Psychiatry 1994; 33: 658-
17. Hollge J. Neuroleptics in mentally retarded children. Cesk Pediatr
Libanon, den politska bakgrunden De religiösa grupperna och det politiska systemet För att förstå "problemen" i Libanon krävs att man förstår lite av uppbyggnaden av det demografiska och det politiska systemet i landet. Libanon består av flera olika religiösa grupper, de tre absoluta största är Shia muslimerna, Sunni muslimerna och de Kristna. Utöver detta finns det
Clinica e terapia dei disturbi da uso di sostanze. Stimolanti del Sistema Nervoso Centrale Introduzione Gli stimolanti del SNC (S-SNC) agiscono da potenti simpaticomimetici periferici edesplicano, in vari gradi, effetti stimolanti sul piano psicomotorio. Gli stimolanti di piùcomune abuso sono la cocaina e le amfetamine. Anche se per tali farmaci esiste unlimitato uso terapeutico (le amf